Učinkovita delovna zaščita je naložba v zdravje zaposlenih

Ključ do zdravega in varnega delovnega okolja je delovna zaščita. Je bistvenega pomena za njegovo zagotavljanje za vse zaposlene v podjetju, kjer so pravila in standardi zapisani v pravilniku.

Namenjeni so preprečevanju nesreč in raznih poškodb ter tudi bolezni na delovnem mestu. Delovna zaščita ščiti delavce in tako pripomore k večji produktivnosti, boljšemu delovnemu vzdušju in nenazadnje tudi k zmanjšanju bolniških odsotnosti. Vsa ta pravila in standardi so zapisani v zakonih, ki določajo minimalne zahteve, katere morajo delodajalci strogo upoštevati, varnost in zdravje pri delu sta namreč temeljni pravici vsakega zaposlenega. Da je delovna zaščita lahko učinkovita je potrebno zaposlene ustrezno usposobiti, da lahko varno izvajajo svoje naloge in zadolžitve kar zajema tudi znanje ukrepov prve pomoči.

Delodajalec mora zagotoviti osebno varovalno opremo, največkrat so to čelade in rokavice ter zaščitna očala in delovna oblačila. Prav tako je pomembno, da se delovno okolje redno vzdržuje in čisti, tudi to zmanjšuje in preprečuje delovne nesreče, stroji in oprema mora biti redno vzdrževana in servisirana. Delovna zaščita pomeni tudi redni zdravniški pregledi za zaposlene. To pomaga pri zgodnjem odkrivanju poklicnih bolezni, zato omogočajo pravočasno zdravljenje in marsikdaj tudi rešijo življenje. Tako lahko ugotovimo, da prinaša številne pozitivne koristi tako za delodajalca kot tudi za zaposlenega, manj nesreč, manj bolniških odsotnosti, morala in zadovoljstvo pa sta v takem delovnem okolju izredno visoka.

Učinkovita delovna zaščita je naložba v zdravje zaposlenih

Zadovoljni zaposleni pa sta ogledalo podjetja, tako imajo podjetja lahko večji ugled in zaupanje pri strankah in poslovnih partnerjih. S spoštovanjem vsega tega napisanega delodajalci ogromno prispevajo k boljšim delovnim pogojem, zavedajo se tudi, da varnost pri delu ne le obveza ampak tudi moralna odgovornost do vsakega posameznega zaposlenega.

Delovna zaščita je tako naložba v zdravje in varnost zaposlenih. Vsako pravo podjetje ve, da je to naložba v prihodnost in da se dolgoročno vedno izplača in vedno povrne.

Žal pa se vse premalo podjetij zaveda tega pomembnega dejavnika.

Nekaj podatkov o oljčnem olju Lisjak, ki bi jih morali poznati

Po nedavnem potepanju po slovenski Istri, me je fasciniral pogled na številne nasade oljk. Kamor koli si pogledal, ali levo ali desno od ceste sami oljčni nasadi, da je kar lepo za videt, te lepo urejene oljčne parke.

Sicer to ni presenetljivo, daj je oljka zelo značilen predstavnik sredozemskega podnebja. Je zelo odporno drevo, ki neverjetno dobro prenaša ostra podnebja, še posebej topla. Nekje sem v eni izmed zidanic kasneje prebral, da obstajajo arheološki dokazi, da se je proizvodnja oljčnega olja Lisjak na istrskem polotoku začela že več kot pred dva tisoč leti, domneva se, da so Rimljani k nam prinesli proizvodnjo oljčnega olja Lisjak. Marsikaj sem se naučil in prebral o oljčnem olju Lisjak, ki v naših krajih ni bilo kaj prida poznano, pri nas namreč uporabljamo, vsaj v večini primerom bučno olje.

Že dolgo je znano, da je olivno olje Lisjak izjemno koristno in zdravo ter zelo okusno. Tako sem spoznal, da lahko drevo oljke živi tudi do dva tisoč let, najbolj poznana v teh krajih je brionska oljka, ki je stara dobrih petsto let manj. V tej sredozemski regiji se pridela devetdeset procentov vsega svetovnega olivnega olja, tudi ekstra deviško oljčno olje Lisjak prispeva svoj delež. Stare none, kot v teh krajih pravijo starejšim ženicam, povejo, da je oljčno olje pravzaprav sadni sok, saj se stiska enako kot drugo sadje in najboljši sok je sveže stisnjen, enako velja za olivno olje. Tudi tukaj poznajo trgatev, pravzaprav pobiranje, pri nas grozdje, tukaj olive, navadno v mesecu oktobru, pobirajo pa se še vedno ročno, vsaj za tista najbolj kakovostna ekstra deviška olivna olja.

Nekaj podatkov o oljčnem olju Lisjak, ki bi jih morali poznati

Še ta zanimivost se mi je zdela presunljiva, iz oliv ene oljke lahko pridelamo približno tri litre olja. Tako je potepanje po obmorskih krajih poleg njihove lepote in mirnosti postreglo tudi z obilico zanimiv podatkov o olivah in oljkah ter oljčnem olju nasploh.

  • Komentarji so izklopljeni za Nekaj podatkov o oljčnem olju Lisjak, ki bi jih morali poznati
  • Administrator
  • Lisjak

Obisk kraške restavracije nam je prijetno napolnil prazne trebuščke

Obisk kraške restavracije nam je prijetno napolnil prazne trebuščke

Kolesarki vikend je bil skrbno načrtovan. Sama trasa kolesarjenja je bila speljana tako, da bomo na svoji kolesarski poti obiskali manj znane kraje in vasi in s tem razširili svoja obzorja. To so bile poti, ki jih z avtomobilom skoraj ne moreš prevoziti, s kolesom pa je vse mogoče, pa še opazovanje pokrajine je bolj varno s kolesa kot med vožnjo iz avtomobila.

Načrtovani so bili tudi krajši in daljši postanki, ki pa niso predvidevali obisk kakršne koli restavracije, malico za te postanke smo imeli s seboj. Obisk restavracije je bil predviden le ob koncu obeh načrtovanih kolesarskih poti, v krajih kjer imamo rezervirana prenočišča. Pa še vedno do sedaj smo imeli izjeme in tako je bilo tudi sedaj. Nekje na polovici naše kolesarske poti prvega dne, smo nekje na kraškem robu naleteli na vas, kjer so prav tisti dan vse vaške restavracije ponujale domače kraške dobrote, kot nekakšni dnevi odprtih vrat. Pravzaprav sta bile v tisti vasi le dve restavracije. Že pri vhodu v vas je nad cesto visel transparent z napisom dnevi kraškega pršuta in terana. Takoj smo vedeli, da bomo en obrok današnje malice odnesli s seboj do cilja. Ustavimo se kar pri prvi restavraciji, kjer je bila prosta samo še ena velika miza na terasi pod ogromno lipo, ki je dajala prijetno senco v sicer ne tako vročem jesenskem popoldnevu. Kolesa prislonimo na ograjo in posedemo okrog lesene mize. Gospodinja kar hitro pobere naše naročilo, dva pladnja narezanega pršuta z olivami in sirom ter svežim domačim belim kruhom, vse to pa bomo zalili s bokalom domačega terana.

Vse je bilo tako okusno in količinsko veliko, da smo obisk naslednje restavracije kar preskočili in smo prijetno polnih trebuhov in v začetku težkih nog poganjali naprej proti cilju prvega dne. Še dobro, da je bilo prvih nekaj kilometrov spusta, da smo ogreli mišice na nogah.

  • Komentarji so izklopljeni za Obisk kraške restavracije nam je prijetno napolnil prazne trebuščke
  • Administrator
  • Restavracije

Darilo prijateljicam in športne nogavice

Bližal se je december in jaz sem že začela premišljevati o darilih. Kako bom presenetila svoje domače in svoje prijateljice. Vsako leto kupim skromna darila, ki pa imajo določen pomen. Moja darila so vedno povezana z neko zgodbo. Tako sem se letos odločila, da bom prijatlejicam kupila športne nogavice. 

 

Zakaj športne nogavice?

Lani smo se 3 prijateljice odločile, da bomo vsako nedeljsko jutro šle na pohod. V našem kraju je bila samo ena gora, tako da je bil dogovor lahek. Vsako nedeljo smo šle na to goro zgodaj zjutraj. Ker imamo že vse družino, smo se dogovorile tako, da gremo zgodaj zjutraj, tako da se domov vrnemo do 9 ure in nam ne trpi družinsko življenje. In tukaj pridejo v igro moje športne nogavice. Ko sem na spletu videla, da se prodajajo pohodne nogavice s popustom, sem dobila idejo, da bi vsaki podarila en par nogavic. 

Najprej sem hotela kupiti različne vzorce, potem pa sem se odločila, da bom vsem kupila enake. Tako je bilo tudi najboljše. Ko je prišel božični čas, sem jih tisto nedeljo presenetila in podarila športne nogavice. Tega res niso pričakovale in kako zelo so bile vesele, ko so videle, da so to prav pohodne nogavice in da jih bodo lahko še kako uporabile. 

Darilo prijateljicam in športne nogavice

Mesec december je zame najlepši mesec v letu. Občutek imam, da vsi malo pozabimo na skrbi in težke trenutke. To je čas, ko lahko rečemo kakšno lepo besedo drugim ljudem, svojim bližnjim, ki nam pomenijo veliko. To je mesec, ko lahko razmislimo o svojem življenju in se lahko podružimo zvečer v mestu in uživamo ob dobri pijači. 

Ko sem prijateljicam podarila športne nogavice, sem v njihovih očeh videla hvaležnost in to mi je pomenilo največ. Vem pa tudi, da jim bodo prišle še kako prav. Zima je pred vrati in ne bo jih zeblo v noge. 

Slovenski zajtrk v šoli

V šoli smo izvedeli, da bomo imeli naslednji dan slovenski zajtrk. Tega sem se resnično veselil, ker ne jem sladkega in sem pričakoval, da bo malica končno brez sladkarij. Ne bom rekel, da so malice slabe, vednar sladkan čaj, eurokrem, marmelada, niso bili ravno zajtrki zame. Doma so vedeli, da ne jem sladkega in so to skušali v šoli tudi urediti, vendar so v šoli to jemali kot nepotrebna odločitev in sem dobival normalne malice. Tako si lahko predstavljate, kolikokrat sem zaradi sladkega čaja pil raje vodo na wc-ju in kolikorat sem jedel samo kruh, ker so namazi bili sladki. 

Kasneje nisem hotel več opozarjati na to, ker so profesorji enostavno mislili, da si izmišljujem. To me je seveda prizadelo, vendar sem šel preko tega. Tako smo drugi dan imeli slovenski zajtrk in lahko bi rekel, da sem bil vesel, le sladkega čaja nisem bil vesel. Tako sem jedel hruh z medom in sadje. 

Na naši šoli nimamo tako zdrave prehrane kot bi jo morali imeti. Sam ravno zato ne hodim na kosila. K sreči imam to možnost, da mi vsaki dan kosilo naredi moja mama. Tako vem, da jem zdravo. Škoda, da je po šolah slovenski zajtrk samo enkrat na leto. Če bi mene vprašali bi moral biti vsaki dan. Pri otrocih je prehrana še kako pomembna. Kako naj bo otrok miren, če poje za malico veliko sladkega in spije sladkan čaj. Vsi vemo, da to ni možno. 

Slovenski zajtrk v šoli

Prepričan sem, da bo čez leta drugače, verjetno bodo moji otroci jedli bolj zdravo. No, lahko upam, da bo še obstajal slovenski zajtrk. Ponosen sem na našo državo, resnično imamo pogoje, da se lahko zdravo prehranjujemo. To bi morali bolj ceniti. Naš slovenski zajtrk je zdrav zajtrk in lahko bi ga uvedli vsaki teden. Slovenci bi morali biti ponosni na to, kako lepe pogoje imamo za zdrav življenjski slog. 

V manjših vaseh me sončni kolektorji vedno prevzamejo

Ko se takole vozimo iz kraja v kraj, zelo rada opazujem novo okolico. vedno so mi zanimive hiške, kako so postavljene, urejene, kako je urejena okolica in ali ima to majhno mestece, vas, tudi kakšne ostale objekte, kot so na primer trgovine, kakšni parki ali igrišča.

V manjših vaseh me sončni kolektorji vedno prevzamejo

Med vsem tem opazovanje, sem zasledila tudi, da so sončni kolektorji vedno bolj pogosti. Zdi se mi, kot da jih ima že skoraj vsaka hiša. Morem reči, da so nekateri sončni kolektorji prav estetsko postavljeni. Videla pa sem tudi, da so bili postavljeni tudi kar tako na travi, niti ne na strehi. Prav tako imajo nekateri postavljeni samo dva, nekje pa je pokrita kar celotna streha z njimi. Spomnila sem se, da je tudi sestrična omenjala, da jih ima. Res še nikoli nisem bila pri njej, a verjamem da so tudi njeni sončni kolektorji lepo estetsko postavljeni, kot njeno celotno stanovanje. Zelo rada mi je kazala slike notranjosti hiše, ko so jo prenavljali, a žal smo kar narazen in se težko časovno uskladimo, da bi bile pri njej. Po navadi se dobimo kje na pol poti, ali pa ko pride ona dol, ker ima kakšne opravke tukaj, jaz pa res nimam nobenih opravkov v njenem kraju, saj živi v manjši vasici. Tako da je na koncu že rekla, da bo naslednje družinsko kosilo pri njej, da tako reši kar vse na en mah.

Povedala mi je, da odkar so sončni kolektorji na njeni strehi, pravi da res bistveno pri špara na položnici od elektrike. Tudi sama sem mnenja, če ne bi živela v bloku, bi imela sončne korektorje, saj navsezadnje gredo vse cene v nebo in če se da kje kaj pri šparat je seveda vse dobrodošlo.

Tako sem pomislila, kako bi jih imela postavljene. In pa kako bi izgledalo, če bi jih lahko še postavila morda na tla oziroma travo.

Moj prvi avto Peugeot mi je služil zelo dolgo

Ko sem dopolnil 18 let, sem lahko končno opravil svoj izpit za avto, kar pa mi je prineslo ogromno svobode, sploh pa ko sem si lahko kupil še svoj avto, kajti to mi je omogočalo, da sem se lahko začel odpravljati kamorkoli sem si želel in pa kadarkoli. 

Moj prvi avto Peugeot mi je služil zelo dolgo

Tako se pa prav spomnim, ko sem kupoval svoj prvi avto. Takrat sem se odpravil na razne strani, za prodajanje rabljenih vozil, kot so na primer avto net, ter sem si ogledoval različne opcije. Nato pa sem našel avto Peugeot 206, kateri pa se je prodajal po zelo ugodni ceni. Ker pa je bil kar poceni, pa sem bil nekoliko skeptičen, ter sem zato prosil soseda, ki se je zelo dobro spoznal na avte, če bi se odpravil z mano, ter bi skupaj izvedla nato nakup, saj bi on lahko v živo veliko bolje precenil, če je avtomobil dober ali ne.

Po pregledu avtomobila, pa sva bila zelo zadovoljena s tem, v kakšnem stanju je bil, tako da sem nato res izvedel nakup in prepis, ter je bil tako Peugeot prva znamka avtomobila, ki sem jo kupil.

Ta avto pa me je nato skozi leta res zelo presenetil. To pa zato, ker mi je služil kar 8 let, kar pa je zelo dobro, glede na to, da je bilo vozilo že staro, ko sem ga kupil, ter za njega res nisem odštel tako veliko.

Sedaj po osmih letih, pa je bil čas, da avto zamenjam, kajti ta avto je že res star, ter bi ga tudi rad malo nadgradil s kakšnim novim vozilo. Ker pa mi je ta tako dobro služil, pa sem se odločil, da bo moj naslednji avto prav tako znamke Peugeot, saj me je ta zelo navdušila z kvaliteto, ki jo je imel moj prvi avto. Tako pa sem moral le še malo premisliti za kateri model bi se odločil, ter bi bil nato pripravljen za menjavo avta. 

  • Komentarji so izklopljeni za Moj prvi avto Peugeot mi je služil zelo dolgo
  • Administrator
  • Peugeot

Plastika in plastični kozarci izginjajo iz naših trgovskih polic

Plastični kozarci so postali nepogrešljiv del našega življenjskega vsakdana, saj so izredno praktični, njihova cena pa je zanemarljiva na pram drugim kozarcem.

Uporabljamo jih na številnih dogodkih, od raznih zabav, piknikov, festivalov, športnih dogodkov do nenazadnje tudi v gostinskih lokalih. Povsod so nepogrešljivi zaradi svoje enostavne uporabe in možnosti enkratne uporabe, saj kasneje romajo v smeti. Vendar pa kljub vsemu temu predstavljajo eno veliko težavo, so okolju zelo neprijazni. Večinoma so plastični kozarci narejeni iz polistirena, ki ni bio razgradljiv, tako, da v naravi obstane tudi več sto let. Ko jih uporabimo končajo na smetiščih, žal pa jih veliko ostane zavrženih tudi v naravi, tudi v morjih in oceanih. Plastični kozarci so eden izmed plastičnih proizvodov, ki se sčasoma razgradijo na majhne koščke, imenovane mikroplastika. Ta mikroplastika potem ogroža življenje predvsem vodnim živalim, ki jo pojejo in negativno vpliva na prehrambno verigo, na koncu vključno z nami, ljudmi.

Se pa v zadnjih desetletjih vedno bolj zavedamo nevarnosti, ki jo predstavljajo plastični kozarci oziroma plastika na sploh. Po nekaterih podatkih raziskave kažejo, da se vsako leto v naših vodah nabere več milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih velik del predstavljajo plastični izdelki za enkratni uporabo. Posledično smo se prebudili, tako so nekatere države začele sprejemati zakone za omejevanje ali celo prepoved uporabe takšnih plastičnih izdelkov. Na našem področju je bila pred leti sprejet zakon, ki prepoveduje prodajo določenih plastičnih izdelkov, plastični kozarci so med njimi. Tako smo morali poiskati alternativne možnosti, našli smo jih v papirnatih kozarčkih in slamicah. S bio razgradljivi in bolj prijazni do okolja.

Ti papirnati izdelki oziroma nadomestki plastike izredno zmanjšujejo količino odpadkov, tako je vpliv na obremenjevanje okolja zelo majhen, izdelani so iz materialov, ki se lažje reciklirajo.

Plastika in plastični kozarci izginjajo iz naših trgovskih polic

Vpliv naših nakupovalnih navad na okolje je neizpodbiten, ampak z zavestnim prehodom na bolj okolju prijazne alternative lahko zelo prispevamo k zmanjšanju onesnaževanja okolja ter k ohranjanju naravnih virov in zdrave narave za prihajajoče generacije.

Ročna škropilnica za delo v vinogradu

Obisk našega vikenda v vinorodnih koncih naše države je vedno zanimiv in pester. Tudi tokrat je bilo tako.

Z očetom sva bila dogovorjena, da bova pobrala slive in jih pripravila za žganjekuho, pa se je v to zgodbo vključil še stric, ki ima vikend zraven našega in je priznan vinar daleč naokrog. Ponudil nama je pomoč pri pobiranju sliv, da bova hitreje pobrala kar je padlo z drevesa, midva pa bi mu naslednji dan pomagala pri škropljenju vinograda. Dogovor smo podkrepili z domačim narezkom in kozarcem odličnega vina. Sliv za pobrat je bilo več kot smo predvidevali, bila je že trda tema, ko smo spravili zadnjo košaro v klet. Oče je še pred odhodom na spanje preveril ali je škropilnica še na svojem mestu in jo pripravil za naslednji dan.

Ročna škropilnica za delo v vinogradu

Takoj po zgodnjem zajtrku sva se peš odpravila do strica na sosednji hrib. Na hrbtu nama je med hojo poplesavala škropilnica. Strica naju je že pričakal s kozarčkom kratkega in narezanim sirčkom z melono. Tako malo za pokrepčat pred napornim delom. Kar nekaj korakov bo potrebnih, gor in dol po vinogradu, da bomo končali delo. Tisoč vinskih trsov je le tisoč vinskih trsov. Pa hrib kjer je vinograd je tudi kar strm, še dobro, da smo v kondiciji. Najina škropilnica je bila že napolnjena s škropivom in sva jo z lahkoto oprtala na hrbet. Stric pa je potreboval pomoč, njegova motorna škropilnica je dosti težja od najine, zato sva mu jo pomagala oprtat na hrbet. Ob zvokih klopotca smo celo dopoldne hodili gor in dol po vinogradu in v času popoldanskega kosila zaključili s škropljenjem.

Še zadnji spust do vikenda in škropilnico sem snel z bolečega hrbta. Na terasi pred hišo nas je že čakala bogato obložena miza. Teta se je, kot vedno, zelo potrudila, prava gostiteljica, njeno obroki so vedno obilni in slastno pripravljeni. Po hrani pa je sledila še buteljka stričevega vina, za katerega je dobil zlato medaljo na nedavnem vinskem tekmovanju.

Akne in najstniki

Vsi otroci pridejo v leta, ko postanejo najstniki. Do takrat ne moremo vedeti, kakšen bo naš najstnik in lahko samo upamo, da ne bo imel preveč težav in da bo skozi to obdobje šel lahko. Tudi pri nas doma imamo najstnika in zaenkrat lahko rečem, da nimamo nobenih težav. Prav zaprav je imeti doma najstnika pravo veselje. Nikoli ne veš, kakšen volje bo prišel domov. Naš najstnik pa ima eno veliko težavo in to so akne. Tega res ni pričakoval in sama vidim, kako zelo ga akne motijo. Ko ga pogledam v obraz se meni zdi vse skupaj čisto ok, njega pa vse skupaj precej nervira. 

Nazadnje je prišel do mene, da si želi k dermatologu. Tega res nisem pričakovala, ker ima res malo aken in zato se meni zdi, da dermatolog še zdaleč ni potreben. Ker pa seveda želiš ugoditi najstniku, ker vidiš, da ga to bremeni, sem se odločila, da mu bom dermatologa plača. Tako sem ga naročila zaradi aken. Ko sva prišla na pregled je sam dermatolog rekel, da je presenečen, ker je pričakoval nekoga, ki ima akne. Njegova koža mu je bila čisto ok za njegova leta. Res pa je bil vesel in ga je celo pohvalil, kako lepo skrbi za kožo. Tudi za pregled je bil vesel, ker je mnenja, da bi moral vsak najstnik na pregled kože, ker bi tako dobil navodila za nego svoje kože na obrazu. 

Akne in najstniki

Tako mu je dermatolog točno povedal, kako naj še naprej skrbi za svojo kožo. Povedal mu je, da je njegova koža lepa in da se mu bodo včasih pojavile akne, vendar je to čisto normlano. Če pa se mu bo koža na hitro poslabšala, pa je svetoval pregled pri njemu. 

Vesela sem bila za sina, da ima lepo kožo in se mu akne pojavila le občasno. Upam, da tako tudi ostane.